Program dela kandidata za rektorja Univerze v Mariboru

Spodbujanje kulture dialoga, spoštovanje moralnih norm, etičnih standardov, poštenost kot vrednota, gradnja medsebojnega zaupanja. Pozitiven in proaktiven odnos do dela in medsebojnih odnosov.

Nujnost zagotovitve mehanizmov za pred­financiranje in sofi­nan­ciranje razi­skovalnih projektov, priznavanje razisko­valnega po­ten­ciala visoko­šolskih delavcev in vzpostavitev sistema izvajanja sobotnega leta.

Prepoznavanje enakovrednosti izobraževalnega in raziskovalnega dela visokošolskih učiteljev in dosledna enakopravna obravnava obeh dejavnosti v zakonskih določilih.

Gradnja zaupanja in proaktivno sodelovanje z resornim ministrstvom, Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS in aktivna vloga pri iskanju ustreznih zakonskih rešitev.

Z Ustavo Republike Slovenije zagotovljena avtonomija univerze pomeni predvsem zavezo in odgovornost univerze, da s temeljnim državnim dokumentom dodeljeno zaupanje širše družbe upraviči z družbeno odgovornim in angažiranim delovanjem ter pri tem svoje delovanje temelji na visokih etičnih standardih, moralnih normah, medsebojnem spoštovanju in kulturi dialoga. Čutiti se mora zavezano, da te vrednote prenaša tudi na širšo družbo.

Prof. dr. Zdravko Kačič - Kandidat za rektorja UM
Prof. dr. Zdravko Kačič

O SEBI

Rodil sem se 22. 5. 1961 v Mariboru. Po končani osnovni šoli sem se leta 1976 vpisal na Tehniško elektro, strojno in tekstilno šolo v Mariboru. V letih 1980 in 1981 sem služil vojaški rok. Leta 1981 sem se vpisal na takratno Visoko tehniško šolo, v študijski program elektrotehnika, ki sem ga zaključil leta 1986. Istega leta sem se vpisal na podiplomski študij in leta 1989 magistriral, leta 1992 pa doktoriral na Tehniški fakulteti, Oddelku za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerze v Mariboru. Leta 1990 sem se na Tehniški fakulteti zaposlil kot asistent, od leta 2003 pa sem zaposlen kot redni profesor na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.

V študijskem letu 2017/2018 sem nosilec 7 predmetov dodiplomskega in podiplomskega študija na študijskih programih Elektrotehnika in Telekomunikacije ter dveh predmetov na doktorskem študiju študijskega programa Elektrotehnika.

Moja znanstvena bibliografija obsega več kot 650 bibliografskih enot, od tega 95 člankov objavljenih v znanstvenih revijah, 190 člankov v zbornikih znanstvenih konferenc, 10 poglavij v monografskih publikacijah, 44 končnih poročil o rezultatih raziskav. Sem vodja raziskovalnega programa Napredne metode interakcij v telekomunikacijah in bil vodja več raziskovalnih projektov EU in projektov z industrijo.

Ključne točke programa

1. Spodbujanje kulture dialoga

Univerza mora biti torišče konstruktivne kritične misli, ki izhaja iz samokritičnega pristopa ob upoštevanju objektivnih danosti.

Univerza mora biti prostor, v katerem je pošteno delo vrednota, kjer veljajo visoki etični standardi in moralne norme, akademske vrednote, kjer se univerza ob zavedanju svojega poslanstva in iz zagotovljene avtonomije izhajajoče družbene odgovornosti čuti zavezano, da te vrednote prenaša tudi na širšo družbo.

Dosledno si bom prizadeval za uveljavitev akademskih vrednot na vseh ravneh in področjih delovanja univerze.

2. Organiziranost in vodenje univerze

Smiselnost centralizirane ali decentalizairane organiziranosti univerze je potrebno ocenjevati predvsem skozi prizmo učinkovitosti in uspešnosti njenega delovanja.

V tem duhu je potrebno oceniti smiselnost centralizacije ali decentralizacije tistih dejavnosti ali poslovnih procesov, ki jih v trenutni organiziranosti delovanja univerze članice vidijo kot neučinkovite oziroma neustrezne.

Nosilke izobraževalne in raziskovalne dejavnosti so članice univerze, torej fakultete, ki svoje poslanstvo izvajajo avtonomno in na osnovi uravnoteženega razmerja med pristojnostmi in odgovornostmi.

Rektorjeva naloga je, da z osebnim zgledom, vodenjem strpnega in konstruktivnega dialoga z vsemi deležniki, skupaj s strokovnimi službami rektorata ustvari pogoje dela, ki bodo članicam in drugim članicam univerze omogočali uresničevanje ciljev svojih razvojnih strategij in skozi to tudi doseganje odličnosti na področjih njihovega delovanja.

Eden ključnih elementov vodenja univerze bo dosledno spoštovanje delovno pravne in visokošolske zakonodaje na vseh področjih v prid zaposlenih.

3. Krepitev kakovosti izvajanja vseh dejavnosti na UM

Univerza v Mariboru je s povečanjem števila članic in števila študijskih programov dosegla stopnjo v razvoju, ko se mora osredotočiti predvsem na kakovost izvajanja vseh dejavnosti in utrditi položaj članic.

V naslednjem obdobju ne vidim razlogov, ki bi narekovali razmišljanja o organizacijskem preoblikovanju Univerze v Mariboru.

Doseči moramo izboljšanje finančnih okvirov delovanja članic, izboljšanje infrastrukturnih pogojev delovanja fakultet ter si prizadevati za zagotavljanje kakovosti študijskih programov, znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela. Pri tem moramo na vseh področjih postaviti kakovost pred količino.

Znanost ni monolit. Obstajajo posebnosti posameznih znanstvenih disciplin, ki jih je potrebno v večji meri upoštevati pri vrednotenju rezultatov znanstvenoraziskovalnega dela in habilitacijah visokošolskih sodelavk in sodelavcev.

Pomembno področje, ki mu moramo v prihodnje posvetiti več pozornosti, je vseživljenjsko učenje. Prednostno moramo vzpostaviti sistem izvajanja vseživljenjskega učenja na tistih področjih, kjer je zaradi hitrega tehnološkega razvoja za uspešno opravljanje poklica izkazana potreba po stalnem osveževanju znanj.

Nadaljevati moramo s procesom internacionalizacije in doseči večjo mednarodno vpetost Univerze v Mariboru na področjih znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in izobraževalnega dela.
Spodbujati internacionalizacijo na področju izobraževalne dejavnosti na dodiplomskem in podiplomskem študiju. Osredotočenje na internacionalizacijo doktorskega študija. Nadaljevati delo pri oblikovanju doktorske šole Univerze v Mariboru, vendar ob širšem konsenzu vseh članic.

4. Zagotavljanje ustreznega položaja in vloge študentk in študentov pri odločanju

Študentke in študenti so pomemben partner v delovanju univerze. Ključna je krepitev njihove aktivne vloge v procesih odločanja na vseh področjih delovanja univerze. Za zagotovitev njihovega neodvisnega delovanja je nujno zagotavljati stabilen vir financiranja njihove dejavnosti.

Študentke in študenti Univerze v Mariboru so že velikokrat dokazali, da imajo izjemen ustvarjalni potencial.

Na univerzi moramo okrepiti prizadevanja za vključevanje študentk in študentov v znanstvenoraziskovalno delo – ponovno okrepiti delovanje v mreži DEMOLA. Iskati podobne možnosti tudi za študentke in študente, ki znotraj te mreže ne vidijo svojih priložnosti.

Podpreti vse pobude za spodbujanje športne dejavnosti študentk in študentov ter preveriti možnosti za ponovno vključitev športa v študijske programe.
Potrebno zagotoviti ustrezna dodatna finančna sredstva izven obstoječih finančnih okvirov.

Nadaljevati moramo s skrbjo za zaposljivost študentk in študentov po zaključku študija z nadaljnjo krepitvijo dela kariernih centrov, spodbujanjem organiziranja poklicnih tržnic na članicah in krepitvijo delovanja klubov diplomantov.

5. Ureditev položaja nepedagoških delavcev

Za kakovostno delovanje Univerze v Mariboru so pomembne vse kategorije zaposlenih delavcev, tako pedagoških kot nepedagoških.

Nujno je izboljšanje položaja nepedagoških delavcev v postopku imenovanja oziroma izvolitve organov univerze in organov članic.

Prizadevanje za dvig plač nepedagoških delavcev na vseh ravneh delovanja s ciljem, da minimalnih plač na univerzi ne bo več.

Na univerzi mora vladati ničelna toleranca do pojavov mobinga, diskriminacije, nadlegovanja, seksizma in vseh oblik neprimernega vedenja vodilnih do delavcev, kjer so nepedagoški delavci še posebej ranljiva skupina.

Vzpostavitev kriterijev za nagrajevanje nepedagoških delavcev v skladu z zakonskimi možnostmi.

Prenos pristojnosti na odgovorne osebe na članicah za izboljšanje položaja nepedagoških delavcev. Neposeganje rektorata ali organov univerze v predlog za njihovo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest.

Skrb za razvoj kariernih poti nepedagoških delavcev.

6. Razvoj sistemskih rešitev za prenos znanja in tehnologij

Prenos znanja in tehnologij je ob izobraževalni in raziskovalni dejavnosti tako imenovano tretje poslanstvo univerze.

Izvajanje te dejavnosti v okviru Tehnološkega inovacijskega centra, kot dobro poznane oblike izvajanja teh dejavnosti v tujini, v okviru katerega bo deloval tudi tehnološki inkubator, ki bo nudil strokovno podporo pri ustanavljanju in poslovanju tehnoloških start-up in odcepljenih podjetij raziskovalcev in študentov Univerze v Mariboru ter podporo obstoječim inovativnim podjetjem za vzpostavitev novih raziskovalno-razvojnih centrov.

Zagotovljene bodo tudi druge oblike podpore procesom raziskovanja ter prenosa znanja in tehnologij v gospodarsko in družbeno okolje v obliki tržnega, poslovnega/finančnega in pravnega svetovanja ter administrativne pomoči. To bo doseženo s tesnim sodelovanjem z obstoječimi mehanizmi inovacijsko-podjetniškega podpornega okolja Univerze v Mariboru, kot so: projektna pisarna, karierni center, pisarna za prenos tehnologij in univerzitetni podjetniški inkubator.

V okviru Tehnološkega inovacijskega centra bo nova vloga dodeljena tudi delovanju Tehnocentra in RAZ:UM-a.

7. Sodelovanje pri pripravi ustreznih zakonskih rešitev

Od leta 2004 je visoko šolstvo v RS financirano »pavšalno« (»lump-sum«). Takrat sprejeti zakonski okvir ni v celoti sledil poslanstvu univerz in v ključnih elementih ni mednarodno primerljivo uredil zakonskih podlag za delovanje visokega šolstva.

Kot ključne probleme pri tem prepoznavam status/položaj visokošolske delavke oziroma delavca, ki mu v okviru osnovne zaposlitve trenutno veljavna zakonodaja priznava le izobraževalne kapacitete, ne pa tudi raziskovalnih. Za uveljavljanje le-teh je ob polni pedagoški obremenitvi nujna sklenitev pogodbe o dopolnilni zaposlitvi pri istem delodajalcu, kar pomeni priznavanje 340 ur raziskovalnega potenciala.

V evropskem prostoru je splošno privzeto dejstvo, da delovno obvezo visokošolske delavke oziroma delavca sestavljata izobraževalna in raziskovalna dejavnost v enakovrednih deležih (torej 50 % delovnega časa izobraževalna in 50 % raziskovalna dejavnost – kar pomeni 850 ur raziskovalnega potenciala).

Novi zakonski okvir mora slediti definiciji javne službe na področju visokega šolstva, kot je opredeljena v predlogu dopolnil Zakona o visokem šolstvu: izvajanje javne službe na področju visokega šolstva vključuje izvajanje izobraževalne in raziskovalne dejavnosti v enakovrednih deležih.

V okviru pavšalnega financiranja to zahteva pasovno financiranje izobraževalne in raziskovalne dejavnosti.

Uresničitev pasovnega financiranja raziskovalne dejavnosti univerze pomeni, da bodo po zaključenem prehodnem obdobju vse visokošolske delavke in delavci imeli zagotovljene materialne pogoje za svoje raziskovalno delo. Njihova polna plača bo zagotovljena s sredstvi pasovnega financiranja izobraževalne dejavnosti in pasovnega financiranja raziskovalne dejavnosti, ki bosta enakovreden sestavni del štiriletnih pogodb o financiranju javne službe na področju visokega šolstva in ki jih bo Univerza v Mariboru sklepala z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport za izvajanje svojega poslanstva.

Pasovno financiranje obeh osnovnih dejavnosti univerze bo omogočilo tudi vzpostavitev mehanizmov predfinanciranja in sofinanciranja raziskovalnih projektov.

Trenutno veljavna habilitacijska merila zahtevajo od kandidatov, ki se želijo izvoliti v določene nazive, tudi izkazovanje izpopolnjevanja na tujih univerzah za daljše časovno obdobje. Pred kandidate so tako postavljene zahteve, za katere nimamo sistemskih rešitev, s katerimi bi jim izpolnjevanje zahtev tudi dejansko omogočili.

Pasovno financiranje znanstvenoraziskovalnega dela bo omogočilo definiranje ustreznih sistemskih rešitev za izvajanje sobotnega leta na način, primerljiv z rešitvami, ki jih poznajo univerze v zahodni Evropi.

Pri prehodu na nov sistem financiranja je ključno upoštevati trenutno stanje – to je, upoštevati vrednotenje dela v primeru pedagoških nadobremenitev in dopolnilne zaposlitve pri istem delodajalcu za izvajanje znanstvenoraziskovalnega dela ter izhajati iz stališča, da se materialni položaj zaposlenih ne sme poslabšati.

Potrebno je urediti položaj visokošolskih sodelavk in sodelavcev z iskanjem ustrezne rešitve znotraj sistema plač v javnem sektorju. Ni razlogov za zahtevo po izstopu iz sistema plač v javnem sektorju. Nujna pa je nadgraditev, ki bo omogočila stimulativnejše pogoje dela in razvoj potenciala zaposlenih, ne le z ohranjanjem sedanjega standarda, temveč nujnim dvigom le-tega. Menim, da je ustrezna rešitev, s katero je to mogoče doseči, uvedba variabilnega dela plače.

Prehod na nov sistem ne bo preprost. Zahteval bo ustrezno dolgo prehodno obdobje, z jasno definiranimi končnimi rešitvami.

Univerza v Mariboru se mora aktivno vključi v proces priprave novih zakonskih podlag in v njem proaktivno delovati z namenom zagotovitve zakonskih rešitev, ki bodo definirale pogoje delovanja slovenskih univerz, primerljive s pogoji delovanja univerz v zahodni Evropi.

8. Krepitev sistema notranje evalvacije in zagotavljanje kakovosti

Z institucionalno akreditacijo je univerza prevzela nase odgovornost in obvezo evalvacije kakovosti svojih študijskih programov ter oblikovanja mehanizmov, ki bodo zagotavljali kakovostno izvajanje samoevalvacije.

Ob tem je smiselno postopke poenostavljati tako, da ti ne bodo silili članic k obsežnemu birokratskemu delu in pripravi obsežnih samoevalvacijskih poročil, temveč bodo s ključnimi indikatorji na optimalen način prikazali čim bolj realno sliko stanja.

9. Priprava strategije razvoja UM za obdobje 2021 - 2030

Strategija razvoja Univerze v Mariboru je ključen strateški dokument univerze.

V njegovo nastajanje mora biti vključena vsa akademska skupnost in tudi drugi deležniki, ki delujejo na posameznih področjih, pomembnih za razvoj univerze.

Ker gre za proces, ki zahteva veliko sodelovanja, konstruktivnega dialoga in medsebojnega razumevanja je pomembno, da pričnemo s procesom priprave nove strategije razvoja univerze dovolj zgodaj, da bo omogočeno doseganje konsenzualnih odločitev in definiranje jasnih razvojnih ciljev univerze, ki jih bodo lahko ponotranjile vse članice univerze v zastavljenih ciljih svojih razvojnih strategij.

Najpomembnejše smernice delovanja

  1. Definiranje kvalitetnega notranjega sistema evalvacije
  2. Doseganje konsenzualnih odločitev pri definiranju razvojnih ciljev univerze
  3. Doseganje primerljive kakovosti dela na vseh članicah univerze
  4. Doseganje stimulativnejših pogojev dela
  5. Gradnja družbeno odgovorne univerze
  6. Internacionalizacija doktorskega študija
  7. Internacionalizacija izobraževalne dejavnosti
  8. Internacionalizacija raziskovalne dejavnosti
  9. Iskanje novih zakonskih rešitev za zagotavljanje pasovnega financiranja
  10. Izboljšanje položaja nepedagoških delavcev v postopku imenovanja oziroma izvolitev organov univerze oziroma članice
  11. Konstruktivni dialog z vsemi deležniki na univerzi
  12. Krepitev dela kariernih centrov
  13. Krepitev delovanja klubov diplomantov
  14. Krepitev kakovosti izobraževanja
  15. Krepitev kakovosti raziskovanja
  16. Krepitev kakovosti strokovne dejavnosti
  17. Krepitev kakovosti umetniške dejavnosti
  18. Negovanje konstruktivne kritične misli
  19. Ničelna toleranca do pojavov mobinga, diskriminacije, nadlegovanja, seksizma …
  20. Oblikovanje mehanizmov za zagotavljanje kakovostnega izvajanja samoevalvacije
  21. Omogočanje razvoja potenciala zaposlenih
  22. Podpora procesom raziskovanja ter prenosa znanja in tehnologij v gospodarstvo
  23. Podpora študentskim projektom
  24. Povezovanje v okviru multidisciplinarnih projektov
  25. Primerljiva delovna mesta morajo biti primerljivo vrednotena
  26. Priprava strategije razvoja UM od 2021 do 2030
  27. Prizadevanja za dvig plač nepedagoških delavcev
  28. Prizadevanja za preseganje minimalnih plač na univerzi
  29. Priznavanje raziskovalnih kapacitet v okviru osnovne obremenitve
  30. Sinergično povezovanje raziskovalnih kapacitet
  31. Sistemska rešitev izvajanja sobotnega leta
  32. Sistemske rešitve za prenos znanja in tehnologij
  33. Skrb za čim boljše delovne pogoje
  34. Skrb za čim boljše študijske pogoje
  35. Skrb za izboljšanje infrastrukturnih pogojev dela na članicah
  36. Skrb za razvoj kariernih poti nepedagoških delavcev
  37. Skrb za varnost in zdravje pri delu
  38. Skrb za zaposljivost študentk in študentov po zaključku študija
  39. Spodbujanje kulture dialoga
  40. Spodbujanje organiziranja poklicnih tržnic
  41. Spodbujanje sodelovanja vseh deležnikov
  42. Spodbujanje športne dejavnosti študentk in študentov
  43. Spoštovanje moralnih norm in etičnih standardov
  44. Ustreznejša ureditev položaja visokošolske delavke oziroma delavca
  45. Vodenje konstruktivnega dialoga s pristojnim ministrstvom
  46. Vzpostavitev kriterijev za nagrajevanje nepedagoških delavcev
  47. Vzpostavitev mehanizma predfinanciranja in sofinanciranja raziskovalnih projektov
  48. Zagotavljanje kakovostnega študijskega okolja
  49. Zagotavljanje neodvisnega delovanja študentskih organov
  50. Zagotavljanje položaja in vloge študentk in študentov pri soodločanju
  51. Zahteva za nadgradnjo sistema plač v javnem sektorju

Program dela

Preberite celoten program dela

Kontakt

Spoštovana bralka, spoštovani bralec,

na teh spletnih straneh predstavljam program svojega dela kot kandidat za rektorja Univerze v Mariboru. Ob tem pa se zavedam, da sta raznolikost in obseg dejavnosti univerze precej večja, kot je to mogoče dovolj podrobno predstaviti v programu dela.

V kolikor menite, da kakšne dejavnosti ali problema v program dela nisem vključil in bi želeli o njem izvedeti moje stališče, vas vabim, da vprašanje zastavite s pomočjo spletnega obrazca. Potrudil se bom, da na vaše vprašanje odgovorim po svojih najboljših močeh in v čim krajšem času.