Financiranje na področju visokega šolstva potrebuje korenite spremembe

Univerza izvaja izobraževalno, raziskovalno in umetniško dejavnost. Veliko težav, s katerimi se je Univerza v Mariboru srečevala v preteklem obdobju, v katerem se je programsko in kadrovsko krepila, je posledica obstoječe zakonske ureditve, ki je v ključnih elementih težko primerljiva z zakonskimi ureditvami izvajanja javne službe na področju visokega šolstva v drugih zahodnoevropskih državah.

Drugi pomemben vzgib za odločitev, da kandidiram za rektorja, je bilo prav zavedanje o nujnosti novih zakonskih rešitev. Univerza v Mariboru se mora aktivno vključiti v iskanje ustreznejših zakonskih rešitev, da v naslednjem obdobju te tudi dosežemo.

Pri tem gre predvsem za trenutni način financiranja visokega šolstva, ki izhaja iz finančnega ovrednotenja izvajanih vsebin v danem trenutku (leta 2004, ko smo prešli na pavšalno financiranje – lump sum), ki pa so bile že pred časom presežene, obseg financiranja pa temu ni sledil. Zato menim, da si moramo prizadevati za ustrezno vrednotenje obsega izvajane dejavnosti, tako na izobraževalnem kot tudi raziskovalnem in umetniškem področju. Menim, da so naša pričakovanja, da so vse dejavnosti financirane enakovredno, povsem legitimna. To v končni posledici pomeni, da bo imela vsaka visokošolska delavka oziroma delavec na voljo tudi finančna sredstva za svojo raziskovalno oziroma umetniško dejavnost.

Prepričan sem, da to v okviru trenutne zakonodaje ni mogoče v potrebnem obsegu. Zato menim, da je nujno doseči mednarodno primerljive zakonske rešitve, s katerimi bo zagotovljeno pasovno financiranje izobraževalne dejavnosti ter pasovno financiranje raziskovalne in umetniške dejavnosti. Na ta način bomo lažje dosegli tudi ustrezne rešitve kadrovskih problemov na univerzi ter zagotovili finančna sredstva za raziskovalno oziroma umetniško dejavnost vseh visokošolskih delavk in delavcev. Pri tem brez povečanja finančnih sredstev za visoko šolstvo teh ciljev ne bo mogoče doseči, zato je pomembno vztrajati tudi pri zahtevi po uresničevanju ciljev Nacionalnega programa visokega šolstva RS.

S pomočjo zagotovljenega pasovnega financiranja bo mogoče razviti tudi mehanizme, pomembne za mednarodno uspešnejše izvajanje raziskovalne in umetniške dejavnosti (kot so npr. predfinanciranje in sofinanciranje raziskovalnih projektov ter sobotno leto).