PROGRAM DELA KANDIDATA ZA REKTORJA
UNIVERZE V MARIBORU 2022-2026

Preteklo obdobje je s premagovanjem širjenja nalezljive bolezni Covid-19 pomenilo za celotno družbo veliko preizkušnjo in pred nas postavilo velike izzive. Vsak od nas se je moral z izzivom spopasti na svoj način, vsi skupaj pa smo se na naši univerzi morali potruditi, da smo v čim krajšem času prešli na način izvajanja študijskega, raziskovalnega in strokovnega dela na daljavo ter poiskali ustrezne rešitve na vsa odprta vprašanja s ciljem, da ohranimo enako kakovost izvajanega dela. Z uspešnim prehodom na izvajanje vseh dejavnosti na daljavo v zelo kratkem času, sprejetjem Strategije Univerze v Mariboru 2021–2030, uspešno izvedbo postopkov v okviru ponovne institucionalne akreditacije, izvajanjem investicij v veliko raziskovalno opremo v okviru nadgradnje raziskovalne infrastrukture ter pripravo investicijskih projektov obnove in novogradenj fakultet Univerze v Mariboru menim, da smo na Univerzi v Mariboru pred pomembnim razvojnim obdobjem, v katerem bomo morali znati uresničiti smelo zastavljene cilje. Verjamem, da nam bo z enotnostjo, jasno vizijo, zaupanjem vase in vztrajnostjo uspelo!

Ob vse hitrejšem tehnološkem razvoju in izkazanem zaostajanju družbenega razvoja na področju družboslovja, humanistike in umetnosti je skladno z naslavljanjem potreb družbe 5.0 v prihodnem obdobju nujno nameniti večji poudarek družboslovju, humanistiki in umetnosti, kar je skladno tudi z usmeritvami predloga Resolucije o Nacionalnem programu visokega šolstva 2030. Univerza v Mariboru mora v naslednjem desetletju delovati po principih usmeritve Družba 5.0 ter s tem podpirati tehnološko humanistični napredek. Pri tem mora pri doseganju strateških ciljev na področju izobraževanja spodbujati interdisciplinarno povezovanje in iz tega izhajajoče nove interdisciplinarne študijske programe.

Strategija Univerze v Mariboru je naš ključen strateški dokument. Je plod idej in vizije vseh deležnikov, ki smo pri njegovem nastajanju sodelovali. Naše sodelovanje ter medsebojna izmenjava znanj so zagotovilo za uspešno zasledovanje ciljev. Z usmerjenostjo v strateške cilje smo sprejeli tudi Akcijski načrt Univerze v Mariboru za obdobje 2021–2025, ki opredeljuje nekatere bistvene ukrepe in kazalnike. Tako strategija kot akcijski načrt sta ključna dokumenta, ki bosta usmerjala poudarke mojega delovanja, v kolikor mi boste volivke in volivci zaupali naslednji mandat rektorja.

V sprejeti Strategiji Univerze v Mariboru želim posebej izpostaviti naslednji zapis, ki bo vodilo mojega delovanja v naslednjih štirih letih:

»Strateški cilji Univerze v Mariboru za obdobje 2021–2030 temeljijo na zavezi univerze pri zasledovanju poslanstva in vizije, ki opredeljujeta kompleksen sistem ciljev ustvarjalnega povezovanja raziskovanja in izobraževanja, vključevanja v reševanje družbenih izzivov v lokalnem in globalnem okolju ter posebej izpostavljata pomen za medsebojne odnose in ustvarjalno delovno okolje, ki omogoča dobro počutje zaposlenih in študentov« (Strategija Univerze v Mariboru 2021–2030, str. 5).

Prav tako se bom nadalje trudil aktivno in tvorno sodelovati pri nastajanju nacionalne zakonodaje in strateških dokumentov, ki določajo okvire našega delovanja. V preteklem obdobju je bila Univerza v Mariboru aktivno vključena v pripravo Raziskovalne in inovacijske strategije RS 2030 in Resolucije o Nacionalnem programu visokega šolstva 2021–2030, prav tako pa je sodelovala tudi pri pripravi nove zakonodaje na področju znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti.

Kritična misel mora biti vodilo delovanja naše akademske skupnosti, ki pa mora temeljiti na samokritičnem preizpraševanju, poštenosti do sebe in do skupnosti. Vodenje konstruktivnega dialoga z vsemi deležniki akademske skupnosti na temelju moči argumentov mora ostati osnovni standard njenega delovanja.

Univerzitetna skupnost se mora kritično odzivati na dogajanja znotraj univerze in jih zmeraj presojati ob upoštevanju akademskih vrednot, visokih etičnih standardov in moralnih norm. Na enak način se mora kritično odzivati tudi na dogajanja v širši družbi ter biti angažirana v procesih reševanja ključnih problemov družbe današnjega časa. V prihodnje se moramo še aktivneje vključevati v reševanje aktualnih družbenih vprašanj in se hkrati ob zavedanju svojega poslanstva čutiti zavezane, da vrednote, ki jim v akademski skupnosti sledimo, prenašamo tudi na širšo družbo.

V akademskem okolju mora vladati ničelna toleranca do pojavov mobinga, diskriminacije, nadlegovanja, seksizma in vseh oblik neprimernega vedenja do katerekoli članice ali člana akademske skupnosti. Pri tem je nujno dosledno spoštovati Kodeks etičnega ravnanja UM. Hkrati se moramo zmeraj zavedati, da študentke in študenti v akademski skupnosti predstavljajo glede tovrstnih vprašanj šibkejšo stran in moramo zato biti na to še posebej pozorni.

Univerza v Mariboru je mednarodno uveljavljena raziskovalna in izobraževalna institucija, ki spoštuje človekove pravice, udejanja politiko enakih možnosti ter želi to nadgrajevati tudi v prihodnosti. Enakost spolov je ena izmed vrednot družbe, ki jo mora Univerza v Mariboru nedvomno priznavati in na njej graditi. Enako velja za odpravo diskriminacije na temelju spolne usmerjenosti. Kot izpostavlja Evropska komisija, je »enakost spolov odraz naše identitete« in »bistven pogoj za inovativno, konkurenčno in uspešno evropsko gospodarstvo. V podjetništvu, politiki in družbi kot celoti lahko ves naš potencial uresničimo le, če bomo izkoristili vse naše talente in raznolikost.« [SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ, Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025, COM(2020) 152 final, 5. 3. 2020] Zavedam se, da akademska skupnost ne more v celoti izkoristiti svojega potenciala, če ne izkoristi talentov vseh njenih sodelavk, sodelavcev, študentk in študentov. Pri tem pa napredovanje na področju enakosti spolov zahteva ukrepe in zavzeto ravnanje na vseh ravneh organizacije, še posebej aktivno pa s strani tistih na višjih položajih. S tem namenom in upoštevajoč zaveze iz Strategije Univerze v Mariboru 2021–2030 je Senat Univerze v Mariboru v juniju 2021 sprejel Akcijski načrt enakosti spolov Univerze v Mariboru za obdobje 2021–2025, s katerim smo se zavezali k trajnostnim strukturnim in kulturnim spremembam za spodbujanje enakosti spolov. Prihodnje obdobje bo na področju enakosti spolov tako predvsem usmerjeno v realizacijo zastavljenih ukrepov in ciljev, s poudarkom na odpravi ovir, s katerimi se spopadajo ženske, zlasti na glavnih točkah kariernega razvoja in napredovanja.

Na univerzi moramo tudi v prihodnje namenjati posebno skrb razvoju kariernih poti pedagoških in nepedagoških delavcev in skušati upoštevati njihove želje v primerih, ko si jih želijo spremeniti ali pristopiti k delu na drugih področjih.

S sprejetjem sklepa o pristopu Univerze v Mariboru k iniciativi DORA smo se na univerzi odločili za iskanje drugačne poti vrednotenja dela visokošolskih delavk in delavcev ter sodelavk in sodelavcev. Gre za dolgoročni proces s ciljem vrednotiti delo v večji meri na osnovi vsebinske presoje dela in ne zgolj na podlagi bibliometričnih kazalcev ter ob tem upoštevati specifike posameznih raziskovalnih področij. Pri tem pa v habilitacijskih postopkih dati večji poudarek tudi na vsebinskem vrednotenju pedagoškega dela. Ob upoštevanju smernic odprte znanosti ter Leidenskega manifesta bomo v prihodnjem obdobju intenzivirali delo na tem področju.

Nosilke izobraževalne in raziskovalne dejavnosti so članice univerze, ki svoje poslanstvo izvajajo avtonomno in na osnovi uravnoteženega razmerja med pristojnostmi in odgovornostmi.

Kot rektor si bom skupaj s strokovnimi službami rektorata tudi v prihodnje prizadeval za vodenje strpnega in konstruktivnega dialoga z vsemi deležniki in za ustvarjanje pogojev za delo, ki bodo članicam in drugim članicam univerze omogočali uresničevanje smelo zastavljenih ciljev ter doseganje odličnosti na vseh področjih delovanja.

V preteklem obdobju so se finančna sredstva za izvajanje izobraževalne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti povečevala, vendar na Univerzi v Mariboru še zmeraj obstaja razkorak med obsegom finančnih sredstev posamezne članice in obsegom njene pedagoške dejavnosti. Zato je nujno takšno stanje preseči. Povečanje finančnih sredstev, ki jih prinaša Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti ter tudi predvidena povečanja finančnih sredstev v prihodnjih letih, ki so opredeljena v Resoluciji o Nacionalnem programu visokega šolstva 2030, bo omogočilo preseganje sedanjega stanja. Prizadeval si bom za doseganje čim prejšnjega zagotavljanja primerljivih okvirov finančnega poslovanja članic in pri tem z vodenjem strpnega dialoga spodbujal iskanje konsenzualnih rešitev.

Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti prinaša stabilno financiranje tudi za izvajanje raziskovalne dejavnosti v obliki pavšalnega (lump sum) financiranja. Hkrati s tem moramo na univerzi vzpostaviti mehanizme notranje evalvacije znanstvenoraziskovalnega dela ter pravne podlage za delitev finančnih sredstev. Prizadeval si bom za pripravo rešitev, ki bodo spodbujale doseganje znanstvene odličnosti.

S procesom digitalizacije tudi poslovnih procesov in s prehodom na elektronsko poslovanje se nam ponuja priložnost za zmanjšanje administrativnih obremenitev tako pri izvajanju izobraževalnega, raziskovalnega in strokovnega dela. Zavzemal se bom za zagotavljanje celostnih rešitev, ki bodo ob digitalizaciji procesov ter prehodu na elektronsko poslovanje omogočale zmanjšanje administrativnih obremenitev, povečanje preglednosti in odzivnosti ter večjo učinkovitost dela.

Na Univerzi v Mariboru smo v sprejeti novi Strategiji razvoja Univerze v Mariboru 2021–2030 v letu 2021 opredeljene strateške cilje na področju izobraževanja in študija uskladili s strategijo razvoja evropskih univerz [Achieving the European Education Area by 2025]. Poročilo o implementaciji bolonjskega procesa [The European Higher Education Area in 2020: Bologna Process Implementation Report] kaže, da se slovenske univerze sicer uspešno vključujemo v evropski visokošolski prostor, a z nekaterimi pomanjkljivostmi, kot so npr. (pre)slabo načrtovanje vpisa, nizka mobilnost študentov, majhno število skupnih študijskih programov, neizvajanje študijskih programov v tujini (s čimer je onemogočeno širjenje naših znanj in izkušenj) in slabo razvit sistem vseživljenjskega učenja. Z namenom zapolnjevanja vrzeli na področju izobraževanja in študija smo si na Univerzi v Mariboru tako zastavili naslednje strateške cilje 2021–30, ki jim bom, če bom izvoljen kot rektor univerze, sledil v svojem naslednjem mandatu:

• dolgoročen razvoj študijskih programov in družbeno odgovorno načrtovanje vpisa;
• skrb za uveljavljanje in uporabo inovativnih metod poučevanja in sodobnih učnih okolij ter vzpostavitev pogojev za na študenta osredinjen študijski proces;
• stalna skrb za kakovost doktorskega študija in skrb za vzpostavitev pogojev in standardov na vseh članicah UM v okviru Doktorske šole UM;
• uveljavitev sistema vseživljenjskega učenja, ki bo odprt, fleksibilen, prilagojen individualnim učnim ciljem, posameznikovim potrebam in interesom, in zagotavljanje krajših izobraževalnih oblik z namenom lažjega prehoda na trg delovne sile in trajnostnega razvoja družbe;
• povečanje uspešnosti izobraževanja z različnimi mehanizmi za spodbujanje, zagotavljanje in spremljanje kakovosti.

Na področju izobraževanja in študija bo tako fokus predvsem na aktivnostih, ki se nadaljujejo iz prejšnjega mandata, tj. izvedba načrta izobraževalne dejavnosti 2021–24 ter razvojnih aktivnosti na področju izobraževanja in študija v okviru razvojnega stebra financiranja (RSF) 2.0 (2021–24). Ob tem izpostavljam tudi naslednje cilje in aktivnosti za njihovo doseganje:

1. Povečanje uspešnosti izobraževanja z različnimi mehanizmi za spremljanje kakovosti ter storitvami za uspešen študij – aktivnosti v okviru novo nastalega Študentskega središča Univerze v Mariboru na eni ter Pedagoške mreže Univerze v Mariboru na drugi strani.
2. Celostna vzpostavitev inkluzivnega okolja za študij in enakopravna obravnava vseh študentov v akademski skupnosti, vključno s področjem enakosti spolov.
3. Razvoj celovitega modela vseživljenjskega učenja na Univerzi v Mariboru, vključno z aktivnostmi za vzpostavitev sistema mikro dokazil (angl. micro credentials). Seznanjanje ključnih deležnikov iz gospodarstva ter širšega družbenega okolja s konceptom mikrodokazil in njihovo vključevanje v pripravo vsebin.
4. Razvoj in uveljavitev e-izobraževanja in učenja na daljavo kot ene izmed možnosti načina izvajanja pedagoškega procesa, ki od nas narekuje drugačen pristop k pedagoškemu procesu, še večjo pozornost posvetiti odprtim vprašanjem, nanašajočim se na izvedbo oddaljenega poučevanja in učenja ter preverjanja in ocenjevanja znanja.
5. Izboljšanje izbirnosti s poenotenim in v celoti informatiziranim postopkom izbiranja v okviru akademskega informacijskega podsistema AIPS za študente ter PPA za visokošolske učitelje.
6. Dolgoročen razvoj študijskih programov in družbeno odgovorno načrtovanje vpisa, izvedba študijskih programov z učenjem, poučevanjem in ocenjevanjem, osredinjenim na študenta ter vključevanjem inovativnih metod poučevanja in sodobnih učnih okolij.
7. Internacionalizacija študijske dejavnosti, ki bo usmerjena tudi v internacionalizacijo doma. Izboljšanje povezovanja področja izobraževanja in študija z okoljem in vključevanje zunanjih deležnikov v načrtovanje in posodabljanje študijskih programov.
8. Mednarodna prepoznavnost Doktorske šole Univerze v Mariboru kot krovne organizacije na področju doktorskega študija na Univerzi v Mariboru ter spremljanje ukrepov za kakovostnejši študij, seveda ob upoštevanju specifik posameznih članic Univerze v Mariboru.
9. Institucionalni integrirani sistem spremljanja in zagotavljanja kakovosti študijske dejavnosti na Univerzi v Mariboru, vključno s sistemom spremljanja in posodabljanja vsebin v študijskih programih Univerze v Mariboru kot pomembno ogrodje vključevanja Univerze v Mariboru v mednarodni prostor.

Na Univerzi v Mariboru smo aktivno sodelovali pri oblikovanju vsebin in si prizadevali za sprejetje Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki tudi univerzam zagotavlja boljše pogoje za razvoj raziskovalne dejavnosti in nudi podlage za vzpostavitev kritične mase raziskovalnega potenciala na članicah in sinergično povezovanje raziskovalnih kapacitet v okviru multidisciplinarnih projektov. Zakonska podlaga je pogoj, da bomo lahko na Univerzi v Mariboru pripravili temeljne dokumente za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko področje ter tako izpeljali institucionalno implementacijo novega Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti za stabilnejše sistemsko financiranje znanstvenoraziskovalnega dela na UM ter vzpostavljanje primerljivih pogojev za kakovostno raziskovalno okolje, ki bo omogočalo uravnotežen razvoj vseh članic UM.

Na znanstvenoraziskovalnem in inovacijskem področju bo pozornost namenjena predvsem aktivnostim, ki se nadaljujejo iz prejšnjega mandata, tj. povečanju raziskovalne infrastrukture na UM, zagotavljanju stimulativnih pogojev za znanstvenoraziskovalno delo, spodbujanju interdisciplinarnega povezovanja, pridobivanju novih projektov in vzpostavljanju vseh potrebnih podlag za izvedbo zakonskih določil novega Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Ob tem izpostavljam naslednje aktivnosti za doseganje zastavljenih ciljev:

1. Krepitev trajnostnega, družbeno odgovornega in kakovostnega razvoja znanstvenih ved in umetniških disciplin, področij in podpodročij, ki jih razvijamo na UM, s ciljema celostnega naslavljanja širših družbenih, gospodarskih in okoljskih izzivov ter udejanjanja zelenega in digitalnega prehoda.
2. Krepitev kreativnih interdisciplinarnih raziskovalnih jeder na ključnih raziskovalnih usmeritvenih področjih UM z zadostno koncentracijo kadrov, znanja, infrastrukture in sredstev za pridobivanje in koordinacijo večjih mednarodnih projektov s ciljem doseganja vrhunskih znanstvenih rezultatov in konkurenčnih prednosti. Uravnoteženo spodbujanje doseganja znanstvene in umetniške odličnosti na vseh področjih delovanja raziskovalnih in umetniških skupin UM, vključno s podporo novo razvijajočim se področjem.
3. Nadaljevanje aktivnosti na področju vrednotenja rezultatov znanstvenoraziskovalnega dela in habilitacij visokošolskih učiteljev in sodelavcev ob upoštevanju posebnosti posameznih znanstvenih disciplin in strokovnih področij ter smernic iniciative DORA ter Leidenskega manifesta.
4. Krepitev znanstvenoraziskovalnih zmogljivosti in infrastrukture za razvoj odličnosti v raziskavah in inovacijah. Vzpostavitev tehnološko-inovacijskega centra UM za učinkovito osrednjo infrastrukturno podporo znanstvenoraziskovalnim in inovacijskim procesom ter tehnološkemu prenosu znanja v okolje. V tem okviru med drugim priprava odličnih projektov s potencialom pridobivanja virov sofinanciranja nadgradnje raziskovalne infrastrukture UM, ki bo sodobna, konkurenčna, odprta in mednarodno vpeta ter gibalo za spodbujanje inovacij in vključevanje gospodarstva (npr. RIUM, Center odličnosti Teaming – preboj v 2. fazo prijave …).
5. Skrb za razvoj človeških virov v raziskovanju in dvig kulture ustvarjalnosti in inovativnosti. Pri tem bomo posvetili posebno pozornost celostnemu sistemu razvoja raziskovalnih karier na UM z zagotovitvijo ustvarjalnih in stabilnih delovnih pogojev raziskovalcev za uspešen razvoj njihovih raziskovalnih karier (npr. mehanizmi zagotavljanja stabilnosti zaposlitve raziskovalcev po zaključku projektov). Ohranitev evropskega znaka za odličnost človeških virov v raziskovanju (Human Resources Strategy for Researchers (HRS4R)). Spodbujanje mednarodne, medsektorske in medinstitucionalne mobilnosti raziskovalcev. Spodbujanje in razvoj inovativnih oblik vključevanja študentov v znanstvenoraziskovalno, projektno in inovacijsko dejavnost za krepitev njihovih raziskovalnih kompetenc in praktičnega znanja, tudi s ciljem mehkejšega prehoda na trg dela. Dejavnosti za dvig kulture ustvarjalnosti in inovativnosti na UM (zaposlenih in študentov).
6. Vpetost v mednarodne mreže in združenja ter proaktivno sodelovanje v delovnih skupinah za sooblikovanje evropskih, nacionalnih, regionalnih in lokalnih strategij, kohezijske politike in večanje prepoznavnosti znanstvenoraziskovalnih stališč UM. Nadaljevanje izvajanja vseh oblik mednarodnega sodelovanja in projektov.
7. Uresničevanje načel etike in integritete ter enakosti spolov v raziskovanju.

Študentke in študente bomo tudi v prihodnje upoštevali kot ključne partnerje na vseh področjih delovanja in upravljanja univerze. Ohraniti moramo vzpostavljeno sodelovanje, ki poteka na osnovi medsebojnega spoštovanja, konstruktivnega dialoga in skupnega iskanja rešitev. Zato bomo nadaljevali in nadgrajevali vzpostavljena izobraževanja in delavnice za študentske predstavnike, preko katerih želimo zainteresirane študente opolnomočiti za aktivno vlogo v procesih odločanja in zasledovanja razvojnih ciljev univerze. Zagotavljali bomo strokovno podporo in stabilen vir financiranja dejavnosti študentskih svetov na način, da bo omogočeno kontinuirano izvajanje zastavljenih programov aktivnosti in razvoj novih inovativnih študentskih projektov. Ob tem je pomembno, da aktivni študenti, poleg izkušenj in znanja, za svoje delo na univerzi prejmejo tudi primerno nagrado.

Študentke in študenti Univerze v Mariboru so že velikokrat dokazali, da imajo izjemen ustvarjalni potencial, ki mu je potrebno zagotoviti pogoje za razvoj in uresničitev. Skladno s strateškimi cilji Univerze v Mariboru bomo zato posebno pozornost posvetili bolj sistemskemu aktivnemu vključevanju študentov v znanstvenoraziskovalno in umetniško dejavnost ter zagotavljanju praktičnega izobraževanja, ki bo institucionalno poenoteno ter bo v največji meri temeljilo na sodelovanju z gospodarstvom.

Univerza mora slediti skrbi za celostni razvoj študentov, tako z zagotavljanjem kakovostnih študijskih kot tudi obštudijskih vsebin. Slednje bodo v naslednjem obdobju še toliko pomembnejše, saj bodo pomagale obnoviti v času epidemije bistveno spremenjene socialne stike in študentsko družabno življenje, ki pa je nedvomno pomemben del študijske izkušnje. Načrtujemo krepitev aktivnosti v smeri zagotavljanja fizičnega in duševnega zdravja študentov, tudi preko nadaljnjega razvoja univerzitetnega športa v okviru obštudijskih dejavnosti in razširitve projekta Univerzitetne športne lige. Pri tem bodo prizadevanja usmerjena v zagotavljanje primerljivih pogojev organiziranja in vključevanja v obštudijske dejavnosti tudi za študentke in študente fakultet Univerze v Mariboru, ki delujejo v drugih krajih R Slovenije.

Prav tako je potrebno zagotoviti dodatna finančna sredstva za obnovo Univerzitetnega športnega centra Leona Štuklja, ki predstavlja veliko dodano vrednost in potencial na področju univerzitetnega športa.

Pomembno pa je tudi prepoznati, da v Mariboru na področju obštudijskih dejavnosti deluje več akterjev, s katerimi je potrebno vzdrževati tvoren odnos in dialog v smeri iskanja sinergijskih rešitev.

Skrb za zaposljivost študentk in študentov po zaključku študija mora ostati v središču naših prizadevanj. Poleg zagotavljanja kakovostnega študija moramo ohraniti in krepiti delo kariernih centrov, organizirati skupne projekte in aktivnosti z gospodarstvom ter še več pozornosti posvetiti delovanju klubov diplomantov.

Ob tem pa je naša naloga tudi, da prepoznamo izzive časa in družbenega okolja, v katerem živimo. Kot smo svojo solidarnost in prilagodljivost na razmere dokazali v času epidemije, bomo to storili tudi v času krize v Ukrajini. Sledili bomo načelom in poslanstvu naše univerze in medse sprejeli ukrajinske študentke in študente, visokošolske delavke in delavce, raziskovalke in raziskovalce, ki bodo potrebovali in želeli našo pomoč. Ob tem si bomo v akademski skupnosti skupaj prizadevali, da se bodo na Univerzi v Mariboru počutili sprejete in da jim bomo nudili ustrezno podporo.

Bolonjska reforma prehaja v tretje desetletje razvoja. Rimski komunike [BFUG Rimski komunike] in strategija Evropskega združenja univerz (European University Association) [Universities without walls – A vision for 2030] do leta 2030 jasno opredeljujeta smernice nadaljnjega razvoja skupnega evropskega visokošolskega prostora. Če je bilo prvo desetletje namenjeno definiranju formalno-pravnega okvira izvajanja visokošolskega izobraževanja – pričetek bolonjske reforme, drugo desetletje medsebojnemu priznavanju primerljive kakovosti izvajanja študijskega procesa predvsem preko izmenjav študentov in medsebojnega priznavanja opravljenih študijskih obveznosti, je tretje desetletje namenjeno institucionalizaciji skupnega evropskega visokošolskega prostora s končnim ciljem ustanovitve evropskih univerz, ki bodo s svojo mednarodno konkurenčnostjo privabljale študente tudi izven evropskega prostora in tako omogočale pridobivanje možganov oziroma kroženje možganov na globalni ravni. Pobuda evropskih univerz (European Universities Initiative) je ključno orodje za doseganje tega cilja. Na Univerzi v Mariboru sodelujemo v evropski univerzitetni mreži Athena. Cilj projekta je ustanoviti federacijo univerz partneric projekta, ki bo z združevanjem potencialov konkurenčna na globalni ravni, hkrati pa bo s poenotenjem standardov delovanja dosegala višjo kakovost izvajanja izobraževalne in raziskovalne dejavnosti ter prenosa znanja v okolje. S sodelovanjem v univerzitetni mreži Athena ima naša univerza priložnost aktivno sooblikovati skupni evropski visokošolski prostor, s ponujanjem skupnih študijskih programov pa prepoznavneje delovati v globalnem mednarodnem prostoru. Naše nadaljnje uspešno sodelovanje na področju izobraževalne dejavnosti v okviru mreže je v pomembni meri odvisno od naših možnosti ponujati študijske programe v angleškem jeziku.

Za zagotovitev nadaljnjega sodelovanja v projektu Athena in v procesih oblikovanja skupnega evropskega visokošolskega prostora je nujno zagotoviti primerljive možnosti sodelovanja v teh procesih tudi za slovenski visokošolski prostor. Zato si bom v naslednjem obdobju v skladu z zastavljenimi cilji na področju internacionalizacije Strategije Univerze v Mariboru 2021–2030 prizadeval za čim prejšnjo uresničitev ukrepa U 4.4 Izvedba internacionalizacije kurikulumov Resolucije o Nacionalnem programu visokega šolstva 2030 ter za ustrezno spremembo zakonskih podlag za omogočitev izvajanja študijskih programov v angleškem jeziku na primerljiv način, kot je to v večini držav zahodne Evrope. S tem bodo podane možnosti za razvoj različnih oblik izobraževanja v tujem jeziku, nadaljnje uspešno sooblikovanje evropskega in svetovnega visokošolskega in raziskovalnega prostora ter spodbujanja mednarodne mobilnosti zaposlenih in študentov kot pomembnih strateških ciljev Strategije Univerze v Mariboru 2021–2030.

Univerza v Mariboru sodi v kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija, v okviru katere si prizadevamo za enakomeren razvoj celotne Republike Slovenije. Za dvig dodane vrednosti v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija je nujno potreben tehnološki preboj. Na Univerzi v Mariboru je bila zato v okviru strateških ciljev v novi strategiji 2021–2030 določena vzpostavitev Tehnološkega inovacijskega centra Univerze v Mariboru – platforma INNOVUM za učinkovito osrednjo infrastrukturno podporo znanstvenoraziskovalnim in inovacijskim procesom ter prenosu znanja in tehnologij v okolje.

V sklopu mojega prvega mandata je bila narejena analiza stavbnega fonda. Analiza je pokazala, da zaradi prenizkega investicijskega vlaganja v objekte Univerze v Mariboru v preteklem obdobju obstoječa infrastruktura ne ustreza več standardom trenutnega tehnološkega razvoja. Večina stavb fakultet in drugih članic univerze ni energetsko učinkovitih in ustreznih za izobraževanje in raziskovanje v sodobnem času. Prav tako smo zaradi prihodnjega razvoja univerze in aktivnosti posameznih članic z vpeljavo novih študijskih programov, ki nujno terjajo novo infrastrukturo za kvalitetno izvajanje vseh treh poslanstev, pripravili investicijske zasnove za obnove in novogradnje članic UM.

V dosedanjem mandatu so tako potekale aktivnosti za pridobitev potrebnih finančnih sredstev in hkrati za pripravo vseh podlag za nujno potrebno izgradnjo novih objektov ter potrebno adaptacijo obstoječih zgradb fakultet Univerze v Mariboru, ki bodo omogočile vzpostavitev sodobnega Tehnološkega inovacijskega centra Univerze v Mariboru s sedežem v Mariboru in z mrežno povezanimi kolokacijskimi centri v razvojnih regijah Slovenije. Na tak način se trudimo zagotoviti ustrezno delovno okolje za študente in zaposlene ter sodelujoče kadre iz gospodarstva. Na Univerzi v Mariboru smo bili v zadnjih treh letih na začrtani poti podpore za razvoj regije že uspešni, saj smo pridobili projekt HPC RIVR, ki umešča Slovenijo na zemljevid super računalništva in prav tako projekt nadgradnje nacionalnih raziskovalnih infrastruktur (RIUM), znotraj katerega v objekte članic umeščamo vrhunsko raziskovalno opremo. Za doseganje odličnosti pri raziskavah in inovacijah se na Univerzi v Mariboru vključujemo v mednarodne projekte raziskovalnih infrastruktur v skladu z Nacionalnim načrtom razvoja raziskovalne infrastrukture 2021–2030 in Evropskim kažipotom raziskovalne infrastrukture (ESFRI).

Aktivnosti v prihodnjem štiriletnem obdobju bodo tako usmerjene v pripravo potrebne dokumentacija za 22 investicijskih projektov fakultet naše univerze, ki smo jih skupaj s posameznimi članicami zasnovali v preteklih treh letih, ter njihovo izvajanje skladno z zastavljeno časovnico in faznostjo. Aktivnosti bodo usmerjene tudi v pripravo in izvajanje projekta nadgradnje raziskovalne infrastrukture RIUM 2 ob nadaljnjih prizadevanjih za zagotovitev finančnih sredstev za razširitev infrastrukturnih kapacitet za podporno okolje Tehnološkega inovacijskega centra Univerze v Mariboru (INNOVUM podporno okolje).

Za uspešen razvoj slovenskih univerz in njihovo enakopravno vključevanje v procese gradnje skupnega evropskega visokošolskega prostora je nujno potrebno zagotoviti celovitejše zakonske rešitve, ki bodo omogočile mednarodno primerljive okvire delovanja slovenskih univerz. Prvi korak na tej poti predstavlja nov Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki med drugim prinaša stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter tudi za univerze določa ustanoviteljske obveznosti. S sprejetjem Resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 ter Resolucije o Nacionalnem programu visokega šolstva 2030 v Državnem zboru ter omenjenim zakonom so bile podane osnove za celostno ureditev financiranja javne službe na področju visokega šolstva ter položaja visokošolskih delavk in delavcev. Pri tem je ključna opredelitev, da sta izobraževalna in raziskovalna dejavnost kot dela javne službe na področju visokega šolstva enakovredni in med seboj neločljivo povezani. Izhajajoč iz te opredelitve, je tako naslednji nujni korak sprememba Zakona o visokem šolstvu, ki mora skladno s cilji in ukrepi, zapisanimi v Resoluciji o Nacionalnem programu visokega šolstva 2030, univerzam v okviru pavšalnega (lump sum) financiranja zagotoviti pasovno financiranje izobraževalne dejavnosti in pasovno financiranje raziskovalne dejavnosti na področju temeljnih raziskav in umetniške dejavnosti. S pasovnim financiranjem raziskovalne dejavnosti na področju temeljnih raziskav oziroma umetniških dejavnosti bo zagotovljeno, da bodo imele vse visokošolske delavke in delavci ter sodelavke in sodelavci zagotovljena sredstva za izvajanje svojega znanstvenoraziskovalnega oziroma umetniškega dela. S priznanim obsegom raziskovalnega potenciala bomo lahko na univerzi dosegali večji raziskovalni potencial in pridobivali tudi večje raziskovalne projekte ter tako uspešneje delovali kot raziskovalna univerza. Hkrati s tem bomo lahko opredelili mehanizme predfinanciranja in sofinanciranja raziskovalnih projektov ter sistemsko uredili izvajanje sobotnega leta.

V prihodnjem obdobju si bom, če bom izvoljen kot rektor univerze, prizadeval za vključenost Univerze v Mariboru v postopke spreminjanja zakonodaje ter nujno upoštevanje ciljev in ukrepov Resolucije o Nacionalnem programu visokega šolstva 2030, ki se nanašajo na javno službo na področju visokega šolstva in njeno financiranje. Hkrati pa prav tako za definiranje mehanizmov za predfinanciranje in sofinanciranje raziskovalnih projektov na naši univerzi in določitev sistemskih rešitev za izvajanje sobotnega leta.

Za uspešno izvajanje poslanstva univerze je nujno zagotoviti stimulativno delovno okolje, katerega pomemben del je nagrajevanje. V zadnjih dveh desetletjih so parcialni posegi v sistem plač v javnem sektorju pripeljali do porušenja medsebojnih razmerij, na kar vodstva

univerz in sindikati že dlje časa opozarjamo. Sam se ne zavzemam za izstop visokega šolstva iz sistema plač v javnem sektorju, saj sem prepričan, da je mogoče s celovitim pristopom in upoštevanjem specifik posameznih skupin javnih uslužbencev zastaviti tak sistem plač v javnem sektorju, ki bo smiselno določal razmerja med posameznimi delovnimi mesti, hkrati pa upošteval specifike posameznih skupin javnih uslužbencev ter tako omogočil stimulativno nagrajevanje. Zagotovitev stimulativnih delovnih pogojev je nujna tako za pedagoške delavke in delavce ter sodelavke in sodelavke kot tudi za raziskovalke in raziskovalce, umetnice in umetnike ter strokovne sodelavke in sodelavce.

Menim, da je v prihodnjem obdobju potrebno nadaljevati dialog z vsemi deležniki za celostno ureditev sistema plač v javnem sektorju za doseganje transparentnih in celovitih rešitev ob zagotovitvi možnosti stimulativnega nagrajevanja, predvsem pa postaviti ustrezno razmejitev minimalne plače v plačno lestvico.

Prav tako bi bil nujen razmislek o posebnostih, ki definirajo delo na področju visokega šolstva in ki sedaj niso predmet kolektivnega urejanja.

Digitalizacija

V naslednjih letih bo digitalizacija eden od osrednjih izzivov širše družbe in tudi naše univerze. Digitalizacija mora potekati na različnih ravneh. Na univerzi moramo procese digitalizacije družbe voditi na način, da se bomo lahko hitro odzivali na potrebe okolja ter z razvojem znanj in ustrezne strokovne usposobljenosti tudi zmogli ustrezno odzvati na izredne okoliščine. Tovrstne aktivnosti bomo lahko gradili na izkušnjah, ki smo jih pridobili v zadnjih dveh letih pri premagovanju epidemije s selitvijo vseh procesov na izvajanje na daljavo. Prav tako morajo izvedene aktivnosti prispevati k pospeševanju kakovostnega gospodarskega in trajnostnega družbenega ter okoljskega razvoja. Pri tem bo pomembno vlogo imelo Digitalno inovacijsko stičišče Univerze v Mariboru (DIH UM).

Aktivnosti na področju zagotavljanja infrastrukture za izvajanje izobraževalne dejavnosti bodo usmerjene v razvoj digitalno povezane infrastrukture, ki bo vključevala inteligentno opremo ter tako omogočala razvoj pametnih predavalnic ter podpirala razvoj sodobnih inovativnih izobraževalnih procesov.

Skladno s tem se mora univerza aktivno vključiti tudi v sooblikovanje smernic digitalne preobrazbe na področjih poučevanja, digitalne pismenosti, naprednih in inovativnih pedagoških praks, raziskovalnih in umetniških ter upravnih procesov in s tem slediti ciljem in ukrepom Resolucije o Nacionalnem programu visokega šolstva 2030 na področju digitalizacije.

Kot visokošolska izobraževalna ustanova mora univerza prevzeti aktivno vlogo pri razvoju in izobraževanju na področju informacijskih storitev in vsebin ter tako pomembno prispevati k preseganju digitalne ločnice in vrzeli v naši družbi.

Izkušnje preteklih dveh let so pokazale, da ponuja digitalizacija veliko priložnosti predvsem na področju učenja in poučevanja na daljavo, pri čemer je nujno potrebno upoštevati vse ključne smernice EU ter pri tem graditi na izkušnjah preteklih dveh let ob upoštevanju spoznanj o pomembnosti živega stika pri izvedbi izobraževalnega procesa. Izvedene aktivnosti morajo biti usmerjene v dvig kakovosti izvajanja študijskega procesa in povečanje odpornost izobraževalnega procesa na daljavo.

Zeleni prehod

Podnebne spremembe nas z zmeraj pogostejšimi ekstremnimi vremenskimi pojavi opozarjajo na nujnost spremembe načina našega življenja in delovanja sodobne družbe kot celote na način, ki bo dolgoročno zaustavil degradacijo okolja in omogočil izboljšanje kakovosti življenjskega okolja ter obnavljanje degradiranih območij, ob tem pa omogočil rast z viri gospodarnega in konkurenčnega gospodarstva. Doseganje tega cilja pa bo mogoče le s tesnim in usklajenim sodelovanjem vseh deležnikov v družbi, v kateri imajo univerze kot inštitucije znanja pomembno vlogo tako pri ozaveščanju pomembnosti tovrstnega delovanja, kot tudi pri razvoju inovativnih visokotehnoloških rešitev.

Z imenovanjem delovne skupine za zeleno prihodnost, ki bo v okviru svojega dela na področju trajnostnega razvoja naše univerze v prvem koraku izvedla vrednotenje ogljičnega odtisa Univerze v Mariboru, smo se na univerzi pridružili prizadevanjem za uresničitev zastavljenega cilja Evropske Unije, da postane Evropa do leta 2050 prvi podnebno nevtralni kontinent. V naslednjem obdobju bomo aktivno delovali tako na področju ozaveščanja o okoljskih problemih, in sicer tako v akademski skupnosti kot tudi širše družbe, sodelovali pri pripravi strategij ter spremljanju izvajanja politik na tem področju, naslavljali posamezne okoljske probleme z razvojem novih tehnoloških rešitev ter vključevali okoljske tematike tudi v izobraževalne vsebine. Ob tem bomo ocenili delovne procese na naši univerzi na vseh področjih našega delovanja s stališča doseganja podnebne nevtralnosti ter jih zastaviti tako, da se bomo temu cilju čim bolj približali.

Prof. dr. Zdravko Kačič

Rojen: 22. 5. 1961
Materni jezik: slovenski
Znanje tujih jezikov: angleščina, nemščina, hrvaščina.

Po končani osnovni šoli sem se leta 1976 vpisal na Tehniško elektro, strojno in tekstilno šolo v Mariboru. V letih 1980 in 1981 sem služil vojaški rok. Leta 1981 sem se vpisal na takratno Visoko tehniško šolo, v študijski program elektrotehnika, ki sem ga zaključil leta 1986. Istega leta sem se vpisal na podiplomski študij in leta 1989 magistriral, leta 1992 pa doktoriral na Tehniški fakulteti, Oddelku za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerze v Mariboru.

V letih od 1986–1990 sem bil zaposlen kot mladi raziskovalec na Tehniški fakulteti Univerze v Mariboru. Od leta 1990 do 1993 sem bil zaposlen kot asistent, od 1993 do 1998 kot docent, od 1998 do 2003 kot izredni profesor in od leta 2003 kot redni profesor na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.

Sem nosilec predmetov na prvi in drugi stopnji študija študijskih programov Elektrotehnika in Telekomunikacije kot tudi predmetov na doktorskem študiju študijskega programa Elektrotehnika na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Sem nosilec predmetov dodiplomskega in podiplomskega študija s področij digitalne obdelave signalov, akustike in avdio/video tehnologij, avdiovizualnih storitev, statističnega procesiranja signalov in internetnih tehnologij ter dveh predmetov na doktorskem študiju s področja digitalnega procesiranja signalov.

Področja mojega znanstvenoraziskovalnega dela so: digitalno procesiranje signalov, govorne tehnologije, interakcija človek-stroj, avtomatizirane komunikacijske storitve, multimodalna komunikacija, procesiranje avdiovizualnih vsebin ter razvoj avtomatiziranih in kontekstno proženih komunikacijskih storitev v okolju IP-televizije ter inteligentnih in podpornih življenjskih okolij.

Znanstvena bibliografija obsega več kot 690 bibliografskih enot, od tega 97 znanstvenih člankov, objavljenih v znanstvenih revijah, 190 člankov, objavljenih v zbornikih znanstvenih konferenc, 12 poglavij v monografskih publikacijah, 44 končnih poročil o rezultatih raziskav, izvedenih v okviru projektov okvirnih programov EU in projektov z domačimi in tujimi industrijskimi partnerji.

V letih 1988 in 1989 sem se kot gostujoči raziskovalec osem mesecev izpopolnjeval na Tehniški univerzi v Berlinu v ZR Nemčiji, v letih 1994 in 1995 sem se po tri mesece izpopolnjeval kot gostujoči profesor na Tehniški univerzi v Münchnu, ZR Nemčija, leta 2001 sem bil tri mesece gostujoči profesor na Univerzi Umea, Švedska, kjer sem predaval predmet Audio Signal Processing. Imel sem vabljena predavanja na Tehniški Univerzi v Münchenu, ZR Nemčija, na Escuela Tecnica Superior de Ingenieria Alda, Bilbao, Španija, Univerzi v Linköpingu, Švedska, na Universitat politecnica de Catalunya Barcelona, Španija, in v Centralnih raziskovalnih laboratorijih podjetja Siemens AG, München, ZR Nemčija.

Bil sem gostujoči urednik revije International Journal of Speech Technology, New York: Springer Verlag. Od leta 2003 sem član uredniškega odbora te revije. V letih od 1994 do 2007 sem bil urednik oziroma sourednik zbornikov petnajstih mednarodnih znanstvenih delavnic Advances in Speech Technology. V letu 2019 sem bil generalni sopredsednik mednarodne konference Interspeech, organizirane v Gradcu, Avstrija. V zadnjih desetih letih sem bil večkrat član znanstvenih komitejev mednarodnih konferenc s področja govornih in jezikovnih tehnologij, in sicer konferenc Language Resources and Evaluation, Interspeech in International Conference on Acoustics, Speech and Signal Processing (ICASSP). Bil sem recenzent pri mednarodnih revijah Journal of sensors, Engineering applications of artifical intelligence – The international journal of intelligent real-time automation, Journal of digital signal processing in International journal of speech technology.

V letih 1999–2003 sem bil vodja temeljnega raziskovalnega programa Napredne metode v telekomunikacijah, od 2004 pa sem vodja temeljnega raziskovalnega programa Napredne metode interakcij v telekomunikacijah. V obdobju od 1994–2007 sem bil vodja raziskovalnih projektov s Centralnimi raziskovalnimi laboratoriji podjetja Siemens A.G., München, ZR Nemčija, v obdobju od 1994–2004 sem bil vodja skupine raziskovalcev v okviru več evropskih projektov: ONOMASTICA, INCO-COPERNICUS-SPECO, INTERFACE, SPEECHDAT, LC-STAR. V letih 2003–2004 sem bil vodja ciljnega raziskovalnega projekta PREGO. V letih 2004 do 2006 sem v okviru Centra odličnosti ITK vodil projekt Govorne in slikovne tehnologije v informacijskih in komunikacijskih sistemih. V letih 2012 do 2013 sem vodil razvojni projekt SIPINA v okviru razpisa e-storitev Ministrstva za izobraževanje, znanost in tehnologijo Republike Slovenije. V letih od 2012 do 2014 sem bil vodja skupine v evropskem projektu CIP-Pilot actions – SUMAT: An Online Service for Subtitling by Machine Translation. V obdobju od 2004 do 2016 sem bil vodja več razvojnih in aplikativnih projektov z industrijo – podjetjem Iskratel.

Doslej sem bil mentor petnajstim doktorandom na Univerzi v Mariboru in dvema doktorandoma na Tehniški univerzi v Gradcu, Avstrija.

Od leta 2000 do leta 2018 sem bil član senata Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.

Od leta 2010 sem vodja raziskovalne skupine Inštitut za elektroniko in telekomunikacije.

Od leta 2010 do leta 2018 sem bil predstojnik Inštituta za elektroniko in telekomunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.

V letih od 2010 do 2014 sem bil član domenskega komiteja COST za področje informacijsko komunikacijskih tehnologij (DC ICT).

V obdobju od 2006 do 2010 sem bil prodekan za finančne zadeve na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.

Od leta 2011 do 2015 sem opravljal funkcijo prorektorja za finančne zadeve na Univerzi v Mariboru.

Od leta 2018 sem rektor Univerze v Mariboru.

V letih 2020 in 2021 sem bil predsednik Rektorske konference Republike Slovenije.

V letih 2021 in 2022 opravljam funkcijo predsednika Podonavske rektorske konference.

Leta 2013 sem bil imenovan v delovno skupino za pripravo Zakona o financiranju visokega šolstva pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije.

Leta 2015 sem bil imenovan za koordinatorja delovne skupine za področje informacijsko-komunikacijskih tehnologij usmerjevalnega komiteja prioritetnega področja 7 Družba znanja v okviru Podonavske strategije.

Leta 2016 sem bil imenovan v delovno skupino za podporo projektu Ekspertno svetovanje o financiranju visokega šolstva v Sloveniji pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije.

V letih 2020-2021 sem bil član ekspertne skupine za pripravo Raziskovalne in inovacijske strategije RS.

Leta 2020 sem bil imenovan za predsednika ekspertne skupine za pripravo izhodišč Nacionalnega programa visokega šolstva 2021-2030.

Leta 2021 sem bil imenovan za vodjo ekspertne skupine za pripravo Nacionalnega programa visokega šolstva 2021-2030.