Odgovori na vprašanja, zastavljena kandidatom za rektorja na UM FOV

Univerza v Mariboru že zaradi svoje lokacijske strukturiranosti ne more biti regionalno naravnana. Eden ključnih razvojnih ciljev univerze mora biti utrditev položaja članic in skrb za izboljšanje kakovosti izobraževalne, raziskovalne in umetniške dejavnosti, prav tako pa tudi izgradnja mehanizmov za prenos znanja v okolje in povečanje vpetosti v mednarodni prostor.

FOV ima kot ustanovna članica univerze izoblikovano področje delovanja, ki ga pokriva tako izobraževalno kot raziskovalno ter tako pomembno zaokroža vsebine, ki jih UM ponuja študentom in širši skupnosti. Prednost FOV kot dislocirane enote vidim predvsem v dejstvu, da deluje v drugem lokalnem okolju, ki mu lahko nudi znanje in potenciale, ki jih ima Univerza v Mariboru kot celota, lokalno okolje pa lahko v sodelovanju s FOV in preko nje s celotno UM dosega pomembne sinergijske učinke.

Sam ne vidim razlogov za zahtevo po izstopu iz sistema plač v javnem sektorju, nujna pa je njegova nadgraditev, ki bo omogočila stimulativnejše pogoje dela in razvoj potenciala zaposlenih, in to na vseh nivojih, tako pedagoških, raziskovalnih in umetniških kot nepedagoških, ne le z ohranjanjem sedanjega standarda, temveč tudi nujnim dvigom le-tega. Ustrezna ureditev prejemkov zaposlenih bo realno mogoča ob doseganju novih zakonskih rešitev, ki bodo izhajale iz opredelitve javne službe na področju visokega šolstva in zagotovile pasovno financiranje vseh dejavnosti v okviru lump-sum financiranja. Nujno pa je tudi upoštevanje zavez s strani vlade RS, ki izhajajo iz Nacionalnega programa visokega šolstva v RS. Menim, da gre ustrezno rešitev iskati v uvedbi variabilnega dela plače kot dodatnega dela plače, in ne v posegih v sedanjo višino plače.

Smiselnost centralizirane ali decentralizirane organiziranosti univerze je potrebno ocenjevati predvsem skozi prizmo učinkovitosti in uspešnosti njenega delovanja. V tem duhu je potrebno oceniti smiselnost centralizacije ali decentralizacije tistih dejavnosti ali poslovnih procesov, ki jih v trenutni organiziranosti delovanja univerze članice vidijo kot neučinkovite oziroma neustrezne. Menim, da je potrebno temu vprašanju zmeraj nameniti ustrezno pozornost in ob konstruktivni razpravi oblikovati konsenzualne funkcionalne rešitve.

Nosilke izobraževalne in raziskovalne dejavnosti so članice univerze, torej fakultete, ki svoje poslanstvo izvajajo avtonomno in na osnovi uravnoteženega razmerja med pristojnostmi in odgovornostmi, in ni smiselno poseganje rektorja v zadeve, ki so v pristojnosti dekanov članic in ki jih dekani članic zelo dobro poznajo.

Menim, da bo reševanje finančnega stanja FOV v precejšnji meri odvisno od stopnje povečevanja finančnih sredstev, ki jih bo prejela UM v naslednjih letih, in načina določanja obsega financiranja. Sam menim, da je ključno doseči celovito financiranje javne službe (pasovno financiranje vseh dejavnosti) in doseči premik k financiranju vsebin izvajanja javne službe – omogočanje izvajanja ukrepov Nacionalnega programa visokega šolstva.

Prizadeval si bom za vzpostavitev ustreznega sistema vrednotenja študijskih programov, ki bo upošteval dejanske stroške izvajanja programov. Menim, da je ključno, da financer v pogodbi določene vsebine, tako izobraževalne kot raziskovalne in umetniške, ki so rezultat pogajanj med univerzo in ministrstvom, ustrezno financira. Menim, da je sistem študijskih skupin v precejšnji meri neustrezen, saj v veliko primerih ne omogoča ustreznega financiranja študijskih programov, sistem je bil vzpostavljen leta 2003 in se praktično ni spremenil ne glede na ponudbo študijskih programov in zahteve trga.

Zavzemal se bom za izpolnitev odločbe Ustavnega sodišča o financiranju visokega šolstva, ki je ob zahtevi po zakonski ureditvi financiranja določila tudi, da mora zakon omogočati določitev višine finančnih sredstev za posamezen študijski program. Pri tem je vsekakor pomembno upoštevanje realnih stroškov, kjer mora višina dodeljenih sredstev upoštevati predvsem obseg izvajanih vsebin. Do udejanjanja tovrstnega načina financiranja bom podpiral prizadevanja fakultete za spremembo študijske skupine. Fakultete so avtonomne pri oblikovanju študijskih programov in njihovem izvajanju. Združevanje ali preoblikovanje študijskih programov je predvsem vprašanje stroke, ki mora na osnovi kriterijev vsebinske različnosti programov, prepoznanih likov diplomantov na trgu dela, zaposlitvenih zmožnosti ter interesa po vpisu v študijske programe odločiti o združitvi, preoblikovanju ali večjem ali manjšem vsebinskem povezovanju programov. Vsekakor pa je pri tem smiselno izogibanje podvajanju vsebin med programi.

Cilj univerze mora biti skrb za čim večjo kakovost izvajanja izobraževalne in raziskovalne dejavnosti. Način organizacije dela je v veliki meri domena fakultet, ki tudi najbolje poznajo specifike posameznih področij, ki jih pokrivajo. Menim, da so za izvajanje dela lahko primerne vse oblike, ki jih omogoča zakonodaja. Slediti je potrebno tistim oblikam, ki so najprimernejše za posamezno vrsto aktivnosti in ki omogočajo doseganje najboljših rezultatov dela, hkrati pa je seveda potrebno paziti na položaj delavcev, tako pedagoških kot nepedagoških delavcev, da ne prihaja do prevelikih obremenitev.

Narava dela na univerzi je takšna, da po mojem mnenju registracija delovnega časa s pomočjo kartic ali drugih naprav ni najprimernejša. Na posameznih fakultetah zaposleni vodijo evidenco prisotnosti na delovnem mestu preko spletnih strani fakultete, kar menim, da je primeren način ureditve registracije delovnega časa. Prizadeval si bom zmanjšati obseg ponavljajočega se administrativnega dela. Menim, da je bistveno ustvarjalno delovno vzdušje, zavzeto izvajanje nalog in zaupanje, ne pa v tolikšni meri birokratsko beleženje prisotnosti na delovnem mestu.

Bi pa bilo primerno to področje kot specifiko visokega šolstva urediti v Zakonu o visokem šolstvu in upoštevati, da pedagoško in raziskovalno delo potekata specifično.

Letno ocenjevanje delovne uspešnosti je problem predvsem zaradi trenutnega neenotnega načina njegovega izvajanja in elementov ocenjevanja, ki niso prilagojeni naravi dela na univerzi. Menim, da je potreben osnovni dogovor o kriterijih ocenjevanja znotraj univerze, prav tako pa tudi sprememba elementov ocenjevanja, ki bo bolj prilagojena naravi dela na univerzi.

Sistem plač v javnem sektorju je zaradi upoštevanja različnih interesov posameznih skupin in vnašanja parcialnih rešitev postal v veliki meri izkrivljen. Rezultat te izkrivljenosti so tudi anomalije, ki se med drugim kažejo v nesorazmerju višine plač ravnateljev srednjih šol in dekanov. Menim, da je nujno potrebno v sistemu plač v javnem sektorju omenjene anomalije odpraviti. Kot možno rešitev vidim uvedbo variabilnega dela plače, s katerim bi lahko omogočili stimulativnejše delovne pogoje in tudi v precejšnji meri odpravili trenutne anomalije. V tem smislu bom tudi predlagal ustrezne rešitve, vsekakor pa mora UM zahtevati, da je zagotovljen enoten sistem plač, ki je bil postavljen s plačno zakonodajo. Spremembi plačne lestvice zaradi zahtev enega sindikata bi morale slediti spremembe na ostalih področjih, ki jih pokriva plačni sistem, ne pa da popravki pripeljejo do novih anomalij.

Obseg skupnih nalog bo odvisen predvsem od prepoznavanja nujnosti izvajanja aktivnosti, ki so pomembne za vse članice in za katere je smiselno in finančno učinkoviteje, da jih izvajamo skupaj. Menim, da je o obsegu izvajanja skupnih nalog nujen dogovor vseh članic, pri čemer morajo biti naloge jasno določene, finančno ovrednotene in sredstva transparentno in namensko porabljena. Glede na to lahko pričakujemo, da se bo višina sredstev spreminjala in bo odvisna od določitve dogovorjenih skupnih nalog za posamezno obdobje.

Univerza je s pridobitvijo institucionalne akreditacije nase prevzela odgovornost za zagotavljanje kakovosti izvajanih študijskih programov. S tem se je zavezala vzpostaviti tudi ustrezen sistem in mehanizme zagotavljanja ocenjevanja kakovosti obstoječih študijskih programov ter tudi načina priprave novih študijskih programov. Hkrati pa je to tudi priložnost, da sistem oblikujemo tako, da bo mogoče postopke sprememb in priprave novih študijskih programov izvajati hitreje in učinkoviteje. Kot rektor se bom za uvedbo takšnih rešitev vsekakor zavzemal.

Izvajanje univerzitetnih in visokošolskih strokovnih študijskih programov v okviru univerze je specifika slovenskega visokošolskega prostora. Menim, da je nujno jasno razlikovanje ciljev in vsebin študijskih programov ter likov diplomantov. Prav tako je potrebno njihovo prepoznavno profiliranje na trgu dela. Upoštevaje trenutne razmere v slovenskem visokošolskem prostoru, se ne zavzemam za institucionalno binarizacijo, saj menim, da z njo ne bi dosegli izboljšanja stanja na tem področju. Se pa zavzemam za ustrezno in dosledno upoštevanje razlikovanja ciljev in vsebin študijskih programov ter likov diplomantov med univerzitetnimi in visokošolskimi strokovnimi študijskimi programi.

Vpis na posamezne članice/programe na UM je precej raznolik. V primeru, ko je interes za vpis na posamezen študijski program večji, kot je razpisano število mest, in posebej ko lik diplomanta predvideva tudi določene spretnosti/sposobnosti študentov, bom podpiral uvedbo predhodnih postopkov pri vpisu. V primerih, ko je število razpisnih mest večje od števila vpisanih študentov, pa bom podprl ukrepe za ustrezno promocijo študijskih programov, rezultatov raziskovalnega dela oziroma umetniške dejavnosti ter ukrepe za dvig kakovosti študijskih programov.

Zavedam se, da znanost ni monolit in da obstajajo posebnosti posameznih znanstvenih disciplin, ki jih je potrebno v večji meri upoštevati pri vrednotenju rezultatov znanstvenoraziskovalnega dela in habilitacijah visokošolskih sodelavk in sodelavcev. Pri tem je nujno vztrajati na mednarodni primerljivosti rezultatov znanstvenega dela, vendar ob upoštevanju posebnosti posameznih znanstvenih disciplin in strokovnih področij. Zato je potrebno preveriti habilitacijska merila predvsem s tega vidika in seveda omogočiti vsakemu znanstvenemu in strokovnemu področju postopen razvoj. Prav tako menim, da ni smiselno z merili siliti visokošolskih učiteljev v višji naziv, kot je to primer s trenutno veljavnimi merili pri ponovnih izvolitvah, kjer pogoje za izvolitev vežemo na dosežke zadnjega izvolitvenega obdobja, in ne kumulativno. Tako »prisilimo« kandidate, da izpolnjujejo pogoje tudi za izvolitev v višje nazive, kjer pa jim nato ne moremo zagotoviti ustreznega delovnega mesta. Potrebno je iskati rešitve, ki bodo spodbujale visokošolske učitelje v doseganje odličnosti na svojem področju delovanja, vendar tudi upoštevale objektivne danosti.

Novega področja ne predvidevam. Trenutno predvidevam ekipo štirih prorektoric oziroma prorektorjev. O konkretnih imenih pa trenutno še ne morem govoriti.

Težave fakultet pri soupravljanju, ki izhajajo iz njihove dislociranosti, zahtevajo ustrezne rešitve, ki jih je smiselno iskati v smeri vzpostavitve ustrezne komunikacijske opreme za zagotavljanje teleprisotnosti.

Možnosti za prenos znanja vidim ob uporabi kakovostnih videokonferenčnih sistemov kot tudi v pripravi ustreznih videogradiv dogodkov, ki bodo na voljo na ustreznih strežnikih (kot je npr. videolectures.net).

A) Vzpostavitev konstruktivnega dialoga s članicami UM ter učinkovito operativno sodelovanje med fakultetami in rektoratom;

B) okrepitev sistema in podpore za samoevalvacijo študijskih programov, s smiselno poenostavitvijo postopkov spreminjanja vsebin akreditiranih študijskih programov, in ustrezne podpore za pripravo novih programov, preveritev sistema habilitacij s stališča ustreznega upoštevanja specifik znanstvenih področij in mednarodne primerljivosti;

C) dialog z MIZŠ in aktivno sodelovanje pri pripravi nove zakonodaje.

Nujnost posodabljanja informacijskih rešitev je stalnica. Finančno-informacijski poslovni sistem je eden ključnih sistemov, za ustreznost delovanja katerega mora biti prisotna stalna skrb. Strinjam se, da je nujno potrebna posodobitev sistema, ker pa gre za finančno zahteven projekt, bo časovnica izvedbe projekta precej odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev in možnosti tekočih delovnih procesov. Posodobitev informacijske infrastrukture v celoti bo ena pomembnih prioritet.

Fakultete so pri izvajanju izobraževalne dejavnosti avtonomne, tako pri pripravi študijskih programov, njihovem razvoju kot akreditiranju. Na drugi strani pa imajo odgovornost zagotavljanja ustreznih kadrovskih virov in finančne uravnoteženosti. Zaradi zelo spremenljivega načina financiranja javne službe na področju visokega šolstva se je v zadnjih desetih letih veliko članic soočalo z velikimi težavami pri izvajanju akreditiranih študijskih programov in zagotavljanju finančnih sredstev za njihovo ustrezno kadrovsko pokritost. Menim, da je nujno preiti na sistem financiranja izvajanja vsebin javne službe in njihovega ustreznega finančnega vrednotenja, ki bo omogočil zagotovitev ustreznih kadrovskih kapacitet, pedagoško razbremenitev in s tem zagotovil boljše pogoje za izvajanje kakovostnega pedagoškega in znanstvenoraziskovalnega dela.

Problem fiktivnih študentov oziroma bolje pasivnih študentov je problem, ki presega okvire univerze, saj je v tem primeru v velikem deležu povezan z zagotavljanjem socialnega statusa in drugimi ugodnostmi, ki jih študenti z vpisom na univerzo pridobijo. Univerza ne razpolaga z nobenimi učinkovitimi vzvodi, s katerimi bi lahko v izhodišču preprečila tovrstne vpise, prav tako pa je tudi zelo omejena v možnostih, da pasivne študente, ki so se vpisali v njene študijske programe zgolj zaradi pridobitve statusa študenta, spremeni v študijsko aktivne študente. Takšno stanje ne bi smelo v nobenem primeru vplivati na obseg financiranja univerze oziroma posamezne članice. Zato je nujno v dialogu s financerjem tovrstne negativne vplive na financiranje univerz v čim krajšem času odpraviti, hkrati pa z vsemi deležniki v slovenskem prostoru, ki delujejo na področju visokega šolstva, iskati rešitve za preprečevanje takšnega stanja. Podpiram prizadevanja fakultet, ki se s tem problemom srečujejo, da ukrepajo v skladu z določili statuta UM. Menim, da je na nivoju univerze smiselno pripraviti ustrezna priporočila za ukrepanje članic v teh primerih.